Escolha uma Página

Ilo etan Irooj Jisōs Kraist:

Koṃwin mijak Anij

im leḷọk aiboojoj ñan E

bwe awa in ekajet eo An e moottok; im koṃwin kabuñ ñan Eo ear kōṃanṃan lañ, im āne, im lọmeto, im un ko unin dān.

Ñan riiti bok in emman iumin, kim kōketak eok ñan riiti ePub format eo. Kwonaj aikuj juon ePub reader einwot Kindle, eo ejelok wōnāān ((Android, iOS; enaj bellok ilo juon tab ekãl). PDF file ko rej ilo font ko relap bwe kwon maroñ riiti ilo ejelok jorrāān ilo mobile phone eo am

Marshallese Bible

marshallsforchrist.org

Koṃwin mijak Anij

Iumin ej text eo jen video eo ad moktata jen ailiñ ko jet; kajin eo an ejjab bed ilo Heygen.com ñan ukok ilo video.

Melele eo rej kwalok

Daniela (12): Ijjab kar etal ñan jikuul, jinen im jema rej jikuul io ilo mweo im ij mõnõnõ.

Daniel (43): Iar kadiwoji ilo mechanical engineering ilo Switzerland, ak kin jorrāān eo lal in ej iioni, kiiō ij juon ri kallib banana ilo Brazil.

Betsy (42): Im io juon dri Kristian im juon kōrā im jinen eo emõnõnõ. Juon eon ej jelet io: Ta tokjen ñan juon armij ñan an bōk aolepen lal in, ak ej luuji mour eo an? Ak ta eo armij enaj lelok kin mour eo air?

Daniel: Ilo mol: Ijjab juon membōr in jabdewōt kabuñ, kar jolok io kin aō kar lukkun make iaō. Ikar kajeoñ in lor Anij ilo aō jab atartar ion dolul ko an armij.

Gospel

Kwojelā, Anij eo kwar jolok ejjab Anij eo emol, ak juon pija in E eo ejjab emman an kōmmane. Setan, devil eo, eo ear juon enjel an Anij ak kar jolok e jen lañ, im ej iroij ion lal in, ej eo ej kwalok kin Anij einwot juon eo ejjab jimwe im nana, im ba: bokake io ak inaj tile yuk ilo kijeek. Rikōjdat eo an emman ej eo ej kōmmane pija in. Ej bōd. Ekar ñan kajimwe bōd in bwe Anij ear jilkintok Nejin, ñan kwalok ñan lal in ta eo E. Kraist ear kamool: Eo ear lo io ear lo Jema. Ilo an kwalok kin jerbal eo An ion lal, Jesus ear ba: “Jitõb õn Iroij ej ioõ, bwe E ar kabit Iõ bwe In kwalok gospel ñan ro dri jeramel: E ar jilkintok Iõ bwe In kwalok anemkwoj ñan ro ri kalbuj, im lolokjen ñan ro rebilo, bwe In kanemkwoj ro rej matõrtõr ir.” Ekar jerbal eo An. Ear etetal im kōmman emman, im kemour ro rar kaeñtan ir jen Satan. Anij ear lukkun yokwe lal in bwe ear mõnõnõ in kōjenolok E make jen Nejin eo ej make wõt ñan juõn jerbal ekauwatata: ñan mour ion lal iumin 30 yiõ ko, im jorrãn eo kin an kar Jesus bareinwõt jorrãn kin jerawiwi im jako E ñan indio. Aolep men kein bwe elañe karkar eo ear tōbrak, jen maroñ in bōk mour indeeo.

Imaroñ ke liki Bible eo?

Daniel: Ke ikar 17, ikar ba ñan ña make: Ij tõmak bwe Anij ej bed im bwe E ej yokwe. Ak elõñ kabuñ ko ilo lal in rej tõmak ilo juõn kain Anij. Imaroñ ke lukkun liki bwe Bible eo ej nan in Anij? Imaroñ ke kalek mour eo aõ ion pedped in? Innem iar lo jet kein kamool ko rej kwalok bwe Bible eo ej bok eo an Anij:

> Kanan ko rekar jejjet kitieir: Jebta eo kin ekjab eo ilo Daniel 2 ear kanaan kin an walok empire ko im kwalok kaki mokta jen air kar bed. Keidi ibben juõn encyclopedia ak book in bwebwenato, im kwonaj lo bwe Bible eo ear kanan kin jutak im buñ eo an ailiñ ko an Persia, Greece, im Rome. Ear bar kanaan kõn ñããt eo Messaia eo enaaj itok. Men in ear jejjet kitien ibben Jisōs Kraist.

> Archaeology ear kamool mol eo an Bible eo.

— Dead Sea Scrolls, kar jeje mokta jen Christ. Rej kamool jimwe im jimwe eo an Bible in Hebrew eo ilo aolepen thousand yio ko. Bok lemlem eo an Isaiah jen ruo thousand yiõ ko remotlok ej einlok wõt eo ewõr ibbed ilo Bible eo rainin.

Elōñ scientist ro rar tõmak bwe David ej juon bwebwenato, bwe ear jab bed. Ma ien eo “Tel Dan Stele,” jen 9th century BC, kar loe, ej kwalok kin “Mweo imõn David.”

— Moabite “Mesha Stele,” jen 840 BC, kar loe ilo Jordan. Ej kwalok kin anjo ko an king in Moab ion ri Israel ro, im kamool bwebwenato eo ilo Bible eo ilo 2 Kiiñ ro 3. Ej bar kwalok kin Anij in Israel eo Jehovah ak Yau, 840 BC.

— Im imaroñ kar kwalok jet, einwot Pilate’s Stone, Babylon ration list ko rej kwalok etan king in Israel, Citadel eo an David, im Hezekiah’s Tunnel.

> Juon wōt eo an jeje eo. Kar jeje jen elōn jen jiljinoñoul armij ro reoktak jen dron, ilo elōn jikin ko reoktak jen dron, im ilo ien ko reoktak jen dron, kajjojo mõttan ej kobalok ibben ko jet. Kwomaroñ kar lo juon Bible eo ewōr kain cross-reference rot kein ie. Bible eo ej juon men eo emōj an koba; aolep men rej errā ippān doon, eļaptata n̄e ekkatak ilo ettā im jar.

> Katak eo eutiejlok ilo Bible eo: Armij ro renana rar jab maroñ in jeje Bible eo, bwe ej liakelok ir. Joñan eo an ej utiej, eutiej, im ej aikuj. Ilo ien eo wot, ejjab tilekek bōd ko an ri tarinae ro an. Elañe ej juon bwebwenato ñan bōk ri kalor ro, enaj kar kaiboojoj armij ro ie. Ak jaab, ej kwalok ilo mol likjab ko an petriak ro, ri kanan ro, im king ro rebuñbuñ tata.

> Iminene eo an: Elañe Bible eo ear juon bok in armij, ejamin kar maroñ in tōbrak ta eo ear tōbrak ilo lal in iumin elõñ ebeben ko. Ekar, im ej bed wot, juon men eo emman, kemour, im ukōt. Ri Jew ro, jen kwalok mol, rej watõk ir bwe rej jeraammõn kinke rej lor kien ko an Anij. West rainin ej eddeklok kinke ailiñ ko an rar bōk kien ko an Bible kin jimwe im kijejeto.

> Naan in kamool eo an Jisōs Kraist: Ear lukkun kwalok im kamool Jeje ko. “Jejjab maroñ in rupe,” ekar ba. Jenesis, ear watōke juon bwebwenato emol, bwe Anij ear kōmman lal ilo jiljino raan, ibwijleplep eo, im ko jet. Ear pedped wōt ioon katak ko ilo Kallimur Mokta.

> Im eliktata, naan in kamool eo an eñjake: Kamool kin kwe make bwe kwoj juon Rikirijin, im kwonaj lo kajur eo an Nan in Anij!

Koṃwin mijak Anij

Kwojelā, jej lukkun mõnõnõ; tokjen ko an juon Rikirijin rej laplok jen jabdrewot jorren ko remaroñ walok. Kajeoñ juon ito itak ibben Ri Kõmanmõn eo bareinwõt. Ej ba: “Iar yokwe kom kin yokwe eo ejelok jemlokin; kin men in I ar karuwaineneik kom kin joij. Komin itok ñan Ippa, kom otemjej rej mōk im inebata, im I naj kakijeik kom” (Matu 11:28).

Jen kautiej Anij in yokwe in, lelok pokake eo emōn im jen buruōd. Elikin men otemjej, gospel eo ej kajoor eo an Anij ñan lomor. Ta eo Anij ekōnaan lomoren kij jen e? Jerawiwi ko ad. Ñan aolep ro rej bōk E, Kraist ej letok kajoor eo ñan erom ro nejin Anij im bōjrak jen jerawiwi. Rainin im kiõ, elañe kwoj tõmak. Ak ta in jerawiwi? Nan eo an Iroij ej ba bwe jerawiwi ej rupe kien; menin ej melele eo wot Bible eo ej kwalok ñan kij. Jerawiwi ej juon pepe ñan rupe kien eo. Kien eo an Anij ej bedbed ion Kien ko Joñoul; emān kein kajuon rej kwalok kin ewi wawein ad naj kwalok yokwe eo ad ñan Anij, im kein karuo, yokwe ñan ro ri turid. Tokãlik, bok in Exodus im Livitikõs rej kwal̦o̦k naan in tõl ko rej jipañ doon kõn mour im ãjmour raan otemjej. Ej juon menin kamõnõnõ ñan lor ankil an ad Anij, kinke kien ko An rejimwe im emõn.

Ej einwot ito itak: kakien ko im menin bōbrae ko rej jerbal ñan kejbãrok kij. Kien eo bwe wa eo ej aikuj in ettor ilo turear in ial in im bōjrak ilo juon meram ebin rejjab kōnan ko an governor eo, ak kakien ko rej jerbal ñan kij. Ejja āinwōt, kien ko an Irooj rejim̧we im rejim̧we.

Ak jejjab maroñ bokake kin kajur eo ad make. Enaj kar einwot am kajeoñ in etal ilo Atlantic Ocean ilo juon wa. Jej aikuj kōtlok bwe en mej im kōtlok bwe Kraist en mour im bokake ilo kij. Kiiō, menin ej kōtļo̧k bwe Anij en menono iood im kōm̧akūt wa eo ad m̧aanļo̧k. Mijak Anij im lelok aibujuij ñan E. Koṃwin kautiej Irooj, bwe awa in ekajet eo An ej itok. Jisōs ej epaak an jeblak; An itok enaj ilo kajur im aibujuij elap, im mej otemjej renaj lo E. Jisōs eaar ba: “Bwe āinwōt ļan̄ eo ej itok jān reeaar ej waļo̧k ilo rak, āindein an Nejin Armej itok.” Iien eo emman ñan ad kōmmane men ko rejimwe ej mour in ewōr ippād; tokālik ej itok ekajet.

Ri-police eo ej letok ñan kim juon ticket kin am kar ettōr ilo ial eo ebwid ekkā an jab dāpij juon an illu ippa. Ejjab jolok an illu ippa, ak ej kōmman bwe kien eo en jerbal. Ilo ejja wãwen in wõt, Anij ej yokwe aolep menin kõmõnmõn ko an. Ñe enaj jolok jerawiwi ko an lal in, enaj bareinwõt aikwij jolok aolep ro rej eddeb wõt ñan jerawiwi.

Jetōb eo ej jerawiwi im jab kōnaan juon ri lomor enaj mij. Jerawiwi ej rupe kien. Ej rupe juon iaan kien ko an Irooj. Jisōs eaar jab itok n̄an ukōt kien eo; ear kakūrmool e. Jisōs ear rupe kien ko kar kōmmani jen armij, ak jab nan in Anij. Ear ba: Ñe iien eo lañ im lal̦ rej jako, ejjel̦o̦k juon jot ak juon letter edik enaaj jako jãn Kien eo. Solomon, ilo jemlokin mour eo an, ear ba: Kwon mijak Anij im bokake kien ko an, bwe men in ej aolepen eddo eo an armij. Bwe Anij enaj bõktok jerbal otemjej ñan ekajet, ekoba men otemjej ettino, elañe emõn ak nana. (Ekklisiastis 12:13)

Ekajet im ro remej

Ewōr tariņae ko im naan in tariņae ko; mour ej lukkun mōkaj. Ñe jej ilok jen mour in, ta rekoot eo jenaaj likiti? Ro remej ejelok air ien kein karuo. Nan in Iroij ej ba: ro remour rejelā bwe renaj mij, ak ro remij ejelok air jella. Ilo lōb eo, ijo kwoj etal ñane, ejelok jerbal, ejelok karōk, ejelok jelālokjen, ejelok meletlet. Kin menin, ilo ien eo kwoj mour, yokwe im kautiej Anij im lewoj aibujuij ñan E, bwe awa in ekajet eo emoj an jino.

Kien im Jabōt

Koṃwin kabuñ ñan Eo ear kōṃanṃan lañ ko, laḷ, loṃaḷo, im unin dān ko. Menin ej kakememej kij kin kien eo kein kajilu: Kememej raan in Jabōt, bwe kwon kokwojarjare. Iuṃwin jiljino raan koṃwin jerbal im kōṃṃan aolep jerbal ko ami, a raan eo kein ka jiljilimjuon ej juon raan in kakkije ñan Jeova ami Anij. Ilo e komin jab kōmman jabdrewot jerbal… Bwe ilo jiljino ran Iroij ear kōṃanṃan lañ ko im laḷ, loṃaḷo, im men otemjej ilo er, im ear kakkije ilo raan eo kein ka jiljilimjuon; kōn menin Irooj eaar kōjeraam̧m̧an e im kōm̧m̧an bwe en kokwōjarjar.

Setan, devil eo, ekar juon ien juon enjel in meram ilo lañ, ak utiej buru im ebbweer rar iroij ion buruen, im ekar itok im dike kien eo an Anij, im ekar dike kien ko An rejimwe. Ear ba bwe enjel̦ ro rar jab aikuji kien in. Im ear kareel juon armij eo elap an kajoor ilo Rome bwe en ukōt juon ian kien ko an Anij, einwot juon wewein kōmman an armij illu. Ri Christian ro mae ebeben eo kein kajilu rar kejbãrok ran in Jabõt, ejja ran eo wõt an ri Jew ro. Jisōs make eaar ba: jar bwe matōrtōr en jab walok ilo raan in Jabōt. Kwoj ke kar lemnok kin ta eo enaj kar walok elañe, ilo jikin jerbal eo kwoj jerbal ie, juon kumi in rijerbal ro rej mõkaj air bebe bwe renaj kar kõnan kakkije aolep raan in Wenje? Ejjab ke juon menin kalmenlakjān ñan maroñ eo an ritōl ro?

Kin menin, Pope eo ear kakien bwe raan in kakije eo en oktak jen Jabōt, raan eo kein kajiljilimjuon, ñan Jabōt, raan eo kein kajuon ilo wiik eo. Ear kajerbal einwõt juõn menin un kin mol eo bwe Jesus ear jerkakbiji ilo ran eo moktata. Bareinwõt, ñan ri Catholic ro ilo ien eo, Jabõt ear kakememej ir kin ri Jew ro, ro rar dike ir. Iumin juon ien, Jabōt im Jabōt kar kōmmani einwot raan ko rekwojarjar. Ak ke yio ko rar eļļā, Jabōt kar watōke ilo nana im konono nana kake, kinke ej juon raan in bōbrae, ilo ien eo Jabōt ekar juon raan in lañliñ, innem raan eo moktata ekar bōk an armij ro iakwe. Men in ear walok ilo ebeben eo kein kajilu. Kien eo kein karuo ilo katekism eo, eo ej ba bwe jen jab kōmman ekjab ko, kar bar jolok. Im ñan kōjparok oran eo emman in joñoul kien ko, Pope eo ear kōjepel kien eo kein kajoñoul ñan ruo. Ak kien eo an Irooj ej weeppān, Sam 19 ej ba, jabdewōt oktak ej juon menin kajjōjō ñan lañ. Menin kōmman ko rej make eñjake tokjen an rupe kien im ro rej kokkure lal, Isaiah ej ba: Lal ej buromõj im mōrā; lal in ej rup im mōrā; armij ro re utiej tata ion lal rej eñtan. Emol, lal in ettoon kin ro rej jokwe ie, kinke rar rupe kien ko, rupe kakien ko, im rupe bujen indeeo.

Raan eo kein kajiljilimjuon, raan in Jabōt, ej raan eo an Irooj, raan eo em̧m̧an tata ilo wiik eo, raan in baam̧le eo. Meñe jej luji jerbal ko ad, jenaj kwalok bwe jej yokwe Anij kin aolepen buruõd. Kwonaaj ke kōnan jolok jerbal eo am ñan lomoren mour eo an armij eo kwoj yokwe elaptata ion lal in?

Aliktata

Rikōm̧anm̧an eo ad ej ba: “Men̄e jinen ej meļo̧kļo̧k nejin eo ejitōnbōro ippān, I jāmin meļo̧kļo̧k eok” (Aiseia 49:15). Ewi wāween aō jab maroñ yokwe juon Anij āinwōt in?

Ñe kwoj lelok eok make ñan yokwe eo, ñe “make” eo am ej rup ilo an uak ñan yokwe eo, im kwoj jino lelok bokake eo emol, kwomaroñ karreo jen jerawiwi ko am, baptais ilo tulo. Ej kōmeļeļeik mej ñan lal in im bōk mour eo Jemen ej letok. Ear kōmmane unin dren kein ñan karreoik kij jen aolep men ko renana.

Juon ajiri ilo ial, ejelok jemen im jinen, ettoon, im enana bwiin, kar bōk e ilo juon baamle emweie. Ear bōk soap eo emman, juon towel, juon bath emman, im nuknuk ko rerreo. Ak ta elañe ajiri eo ear makoko in tutu ak bõjrak jen an kõnak nuknuk ko an remor? Bareinwõt, ñan deloñ ilo ailiñ in lañ, jej aikwij bõk jet wãwen ko. Eo ej tilekek bwid ko an ejamin jerammõn, ak eo ej kwalok im jolok bwid ko an, enaj bõk tiriamokake.

Ilo peij in, kōm kar kobaiktok ebook in emman, eo ej kwalok wāween an oktak. Ekōjkan an wōr juon am jem̧jerā ippān Jemedwōj Ilan̄. Rainin, elañe kwoj roñ ainikien Jemed, jab kapen buruõm.

Kememej: ta tokjen am bōk aolepen lal, im jolok am mour?